-
1 satisfactory
[-'fæktəri]adjective ((negative unsatisfactory) giving satisfaction; good enough to satisfy: Your work is not satisfactory; The condition of the sick man is satisfactory.) zadovoljiv* * *[sætisfaektəri]adjective ( satisfactorily adverb)zadovoljiv; zadosten; ugoden; colloquially pomirjevalen, pomirjujoč; ecclesiastic delajoč pokoro (za)
См. также в других словарях:
zadovoljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje 2. redko zadovoljujoč: njen poklic je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povóljen — jna o prid., povóljnejši (ọ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadovoljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
